21.Dan

Pričakala sva zadnji dan delovne prakse. Na šoli, sva dijakom predstavila najin končni produkt spletne strani. Menim, da so bili vsi cilji predstavitve doseženi. Uspešno sva se dotaknila vseh dogovorjenih tem. Spletna stran je vsebovala, ogromno informacij o slovenski kulturi, športu, naravi, arhitekturi in glasbi. Ponosno sva predstavila uspehe Tine Maze, senzacijo slovenske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu, Plečnikov arhitekturni vpliv na Ljubljano in Prago, po evropskih merilih visok nivo Prešernove poezije, izvrstno raznolikost slovenske glasbe in plesov in pa prelepe slovenske naravne poslastice. Poudarila sva tudi temeljne razlike Slovenije in Slovaške. Sklepajoč po odzivu dijakov, so bili nad predstavitvijo navdušeni in navdihnjeni za morebitni, bodoči obisk Slovenije.
Uspešnemu zadnjemu dnevu, sledi povratna vožnja z letalom in prihod nazaj v domače kraje.
Z slednjim, se blog zaključuje. V Slovenijo prihajava polna novih izkušenj in vrednot. 

20. Dan

Bljiža se težko pričakovani konec prakse v tujini. Šolo v Alcorconu sva obiskala predzadnjič in dodala še zadnje podrobnosti na spletni strani.  
   Ob obisku nakupovalnega centra Tres Aguas, sva utrdila še zadnje utise o vsem španskem.  Čezmejna odprtost in zgovornost španskega ljudstva, naju je spremljala skozi celotno nastanitev. Včasih pozitivno, v veliki večini pa z nelagodjem in nejevoljo prebarvane izkušnje z špansko govrico, so brez dvoma velik del celotnega doživetja prakse v tujini.
   Spoznala sva tudi, da je Španija ena od vodilnih držav na svetu v razvoju in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. V letu 2010 je Španija postala vodilna svetovna proizvajalka sončne energije, ko je prehitela ZDA z veliko elektrarno imenovano La Florida v bližini Alvarado, Badajoz. Španija je tudi glavni evropski proizvajalec vetrne energije. V letu 2010 so njene vetrnice ustvarile 42.976 GWh, kar predstavlja 16,4% vse električne energije, proizvedene v Španiji. Dne 9. novembra 2010 je vetrna energija dosegla trenutno zgodovinsko najvišjo vrednost, saj pokriva 53% celinskega povpraševanja po električni energiji in ustvarja količino energije, ki je enakovredna tisti iz 14 jedrskih reaktorjev.

19. Dan

   V nedeljo je sledil ogled enega večjih madridskih samostanov, Converto de las Descalzas Reales (Samostan Kraljevskih Bosonogih Sester).

   Od ostalih samostanov v Madridu, je Descalzas Reales - z nenavadno lego sredi trgovskega dela mesta - bogatejši. Pravi čudež je, da je ostal nedotaknjen; njegove sobe so večinoma že same po sebi majhni muzeji. Samostan so zgradili na kraju, kjer je nekoč stala palača, v kateri se je rodila Ivana Avstrijska - mlajša sestra Karla V. in njegova ustanoviteljica. V letu 1564 sta ga iz madridske rdeče opeke in granita zgradila Antonio Silla in Juan Bautista de Toledo, cerkev pa je leta 1570 dogradil Diego de Villanueva. Celoten kraj napolnjuje ozračje verskega misticizma iz 17. stoletja. "Ogabno zaudarjanje", o katerem je govoril popotnik William Beckford, ko se je proti koncu 18. stoletja udeležil maše v tej cerkvi, pa je na srečo izginilo. Najprej so bile vse sestre plemenite ali kraljevske krvi in vsaka je ob sprejemu med redovnice dala zgraditi svojo kapelico; zdaj jih je že 33. Vse do danes je samostan dom za 33 frančiškanskih redovnic, vsaka izmed njih pa je odgovorna za vzdrževanje ene kapelice.

   

18. Dan

   Zgodaj dopoldne, sva si ogledala madridski živalski vrt. Nahaja se v Casa de Campo in je eden najboljših v Evropi. V njem je več kot 2000 živali in nad 100 ptičjih vrst. Zvezdnik med živalmi je Chulin, orjaška panda.

   Pozneje sva si ogledale še Samostan Učlovečevanja, Monasterio de la Encarnacion. Cerkev kraljevskega samostana, za katero je načrte izdelal Juan Gomez de Mora leta 1611 po navodilih kraljice Margarite, žene Filipa III. - še vedno uporabljajo nune avguštinskega reda - je manj znan od drugih dveh madridskih muzejskih samostanov. Samostan je značilen primer habsburške španske cerkvene arhitekture. Svoj čas čas je bil s skrivnimi prehodi povezan z arabsko trdnjavo (kjer zdaj stoji Kraljevska palača). Leta 1734 ga je poškodoval požar, v 60. letih 18. stoletja ga je v klasičnem baročnem slogu obnovil Ventura Rodrigez, tako da je granitno pročelje edino, kar je ostalo od originala. 45-minutni vodeni ogled, nas je popeljal skozi samostanski labirint, med drugim tudi skozi kraljevsko sobo (s precej nezanimivimi portreti španske kraljevske družine), mimo ene najlepših madridskih cerkva, in končal se je v relikviariju.

17. Dan

  Popoldne, okoli 13ih, sva komaj ujela avtobus za Alcorcon. Po dolgem, nestrpnem čakanju na profesorja, sva dobila informacijo, da morava uro izpustiti, ker je preprosto zmanjkalo mest v učilnici.

    Preostalo popoldne sva se brezglavo sprehajala po različnih ulicah in trgih, med njimi je bil tudi elegantni trg, Plaza de Oriente. 

   Trg zo zasnovali leta 1811 pod Josephom Bonapartejem. Da bi zgradil ta trg, je moral porušiti številne spomenike in cerkve, ki so tedaj obdajali Kraljevsko palačo. Njegov namen je bil postaviti nekakšne Elizijske poljane, ki bi segale od tega trga do vodnjaka boginje Kibele na Plaza de la Cibeles. Na srečo so ta načrt opustili; drugače bi Madrid med mnogimi drugimi spomeniki izgubil tudi Samostan kraljevskih bosonogih sester. Sedanji trg je iz časa vladavine Izabele II. Kipi španskih kraljev in kraljic v vrtovih so bili prvotno namenjeni za vrh Kraljevske palače, obrnjene proti trgu, vendar so bili za to dejanje pretežki. Kraljica Izabela II. je menda sanjala, da so se kipi med potresom zrušili nanjo. 

16. Dan

   Z zavedanjem, da bova petkov popoldne preživela na šoli, sva za obisk Madrida izkoristila četrtek. Z velikim obžalovanjem na ne oblečena poletna oblačila, sva po skoraj 30°C tavala po centru. Olajšanje hlada sva občutila z obiskom ogromne cerkve, San Francisco El Grande. Cerkev je bila zgrajena leta 1784; neoklasicistčno pročelje je delo Francisca Sabatinija. Tamkajšnji samostan so od leta 1835 uporabljali kot vojašnico, pozneje pa so ga spet razkošno okrasili. V notranjosti je več del španskih mojstrov. V cerkvi je tudi muzej, katerega si nama, na žalost, ni uspelo ogledati.

  V istem popoldnevu, sva opravila tudi vse potrebne nakupe, za razna darila in spominke.

   Naslednji dan, naju čaka ponovna in tudi zadnja popoldanska ura. Zabavno ustvarjanje v programu Fritzing, je vsekakor vredno petkovega popoldneva.

15. Dan

    Zadnji dan pri podjetju, sva v delavnici preživela sama. Ker drugega dela ni bilo, sva čas izkoristila za delo na spletni strani. V spletno stran sva vključila vse potrebno, za temejito predstavitev. Še ne dokončana spletna stran vključuje najznamenitejše slovenske dosežke, informativne opise o slovenski vladi, kulturi, športu, naravi in glasbi. Slikovnega gradiva znamenitosti seveda tudi ne bo manjkalo. Ker gre za predstavitev v angleščini, bo glavni problem, razumevanje z strani španskih dijakov. 

    Skoraj da poletno popoldne sva izkoristla za sprehod po ulici Calle Duero. Bogato naselje, obdano z ogromnimi vilami in teniškimi igrišči, je prej pusto in deluje skoraj da zapuščeno. Kljub dlogločastnosti, so barve sončnega zahoda opravile svoje delo in prebarvale te ne pestre ulice z zanimivostjo in lepoto.

14. Dan

   Ob predzadnjem obisku podjetja FTP, sva opravila veliko dela. Največ časa sva porabila z menjavo napajalnikov na treh računalnikih. Delo je zmerno enostavno, ampak, če je delano z veliko stopnjo previdnosti in natančnosti, vzame kar nekaj časa. Preostali čas sva izkoristila za delo na projektu, predstavitveni spletni strani Slovenije. Projekt opravljava z

preprostim oblikovanjem brezplačne bootstrap teme, najdena na internetu. Časa za napraviti odličen izdelek, je več kot dovolj.

   Do konca prakse, naju loči le še sedem dni. Večina misli, je usmerjenih proti temu, kako najbolj učinkovito izkoristiti zadnji vikend v Madridu. Celotnega mesta še zdaleč nisva raziskala, vendar si za zadnji vikend, želiva nekaj bolj eksotičnega, kot smo tavanje po mestnem centru.

13. Dan

    Končno sva dočakala prvo popoldansko lekcijo. Z vajo smo spoznali osnove ustvarjanja z programom Fritzing. Prva naloga je bila, povezati enostavni tokokrog. Težavnost se je skupaj z nalogami stopnjevala tako, da smo na zadnje ustvarili že precej kompleksno shemo. Šlo je namreč za napravo/vezje, ki zazna vlažnost in temperaturo v ozračju, ter jo izpiše na ekran.
   Pri uri sva bila priča visoki raznolikosti starosti. Med dijaki, so bili prisotni tudi 40 letni gospodje in gospe. Profesor se je ne glede na starost, vse prisotne obravnaval enakovredno.
   Vožnjo domov je pospešila razburjenost prekomerno občutljivega voznika avtobusa, kateremu je nejevolja starejše potnice stopila na živce. Španska, že tako agresivna vožnja, je na tej poti dosegla višek. Tudi v centru Madrida, ne mine minuta brez hrupa, od jeze pritisnjene avtomobilske troblje.

12. Dan

   Z veliko srečo, sva na sončno nedeljsko jutro, naletela na prost vstop v muzeju Cerralbo. Dvonadstropna hiša s konca 19. st., je bila dom Markiza Cerralba - politika, književnika in zbiralca. Leta 1922 je Markiz hišo in vso njeno vsebino podaril državi, vendar je v svoji oporoki napisal, da mora biti njegova zbirka razstavljena natančno tako, kot jo je zapustil. Zbirko sestavljajo tri galerije, knjižnica, bogata zbirka zahodnega in orientalskega orožja, najimenitnejši prostor med vsemi pa je razkošna, zrcalna plesna dvorana. Markizu so bili všeč tudi saški porcelan in zapleteno sestavljene ure, kot naprimer velikanska skrivnostna ura v plesni dvorani, katera je očarljiv umetniški paradoks.

   Po ogledu muzeja, sva po 2 kilometrski hoji prispela v park Retiro. Park je dovolj majhen, za domače počutje, in dovolj velik, da se v njem prijetno izgubiš. Park skriva pisane cvetlične grede in z drevjem obdane široke avenije. V sami sredini, pa je  1 km  široko jezero.

   Za češnjo na vrhu torte, naju je čakala vožnja domov ob sončnem zahodu.

11. Dan

   Z veliko željo po sprostitvi, sva sobotno dopoldne izkoristila z obiskom wellness centra. Devetdeset minuto sproščanje v bazenih in savnah, je še kako prijalo. Prerojena in polna energije, sva preostanek dneva porabila za sprehajanje skozi prelepe, ogromne parke.
   Naletela sva tudi na glasbeno trgovino in si ogledala bogato zbirko dragih glasbil. V ospredju so bile kitare, z žigom najbolj priznanih znamk, kot so : Fender, Gibson, Gretsch,...
  Nato sva po raznih trgovinah in restavracijah, pridno praznila denarnici in brez kakršnih koli zadržkov tudi uživala. Visokim cenam, se je namreč v samem centru zelo težko izogniti. Večkrat gre za bolj ali manj igro na srečo. Tako kot nekatere restavracije ponujajo ugodne dnevne menije, druge z podvojeno ceno čakajo na naivne turiste.
   Ta lep sončen dan se je končal z upanjem na še bolj sončno nedeljo.

10. Dan

   Zbudila sva se že zgodaj zjutraj in porabila zadnji dve vožnji, na kartici za javne prevoze. Z majhno zamudo sva prispela na glavno madridsko metro postajo - Principe Pio, z namenom, da rešiva problem zapravljanja nepotrebnega denarja za prevoze. Uspešno sva ustvarila mesečni karti in z velikim olajšanjem (in za pol manjšo ceno) prispela nazaj domov.

   Na popoldansko uro sva se odpravila dovolj zgodaj, da sva pravočasno prejela sporočilo s strani profesorja, in sicer da ura programiranja odpade zaradi nerešljivih težav. Da petkov večer nebi bil v celoti zapravljen, sva z istim avtobusom kot zjutraj in z kombinacijo dveh različnih linij metroja, končala v samem centru Madrida. Ogledala sva si eno izmed mnogih mestnih cerkva. Z svojo veličastnostjo in mogočnostjo, naju je pustila stati odprtih ust. Dan sva zaključila z sprehodi po mestnih ulicah in občasnim kofetkanjem v lokalih kavarnah.

9. Dan

   Na četrtek, sva se ponovno vrnila na šolo v Alcorconu. Z profesorjem sva se dogovorila za projekt, in sicer za spletno stran, ki bi predstavila Slovenijo. Idejo o spletni strani, sva dobila po srečanju z številnimi raznolikostmi med slovenskim in španskim narodom. Spoštovanje osebnega prostora drugih, hitrost, predvsem pa glasnost govorjenja, pogled na čas in zamujanje in še mnogo drugih,  so vse teme, katere bodo vključene v spletno stran. Eden izmed ciljev predstavitve je tudi , razjasnitev ločitve med Slovenijo in Slovaško. Že v prvem tednu najine namestitve, je bilo jasno, da večina ljudi držav ne loči. Glavni namen predstavitve pa je, vsesplošna lekcija on slovenski bogati kulturi, ki se kljub velikosti naroda, lahko kosa z kulturo večino evropskih velesil.

   Naslednji dan, v petek, naju čaka prva popoldanska lekcija. Sodelovala bova pri uri programirana z programom Arduino. 

8.Dan

   Drugi dan pri podjetju FTP, je potekal podobno kot prvi. Ukvarjala sva se z nameščanjem operacijskih sistemov in popravljanjem različne strojne opreme.

Vse zastavljene naloge opraviva brez večjih težav. Delo je enostavno in po drugi strani, tudi precej zabavno. Z zelo slabo angleško govorečimi sodelavci, se je sicer težje sporazumevati, seveda pa to ne povzroča večjih problemov. Kljub jezični zmedi se z sodelavci lepo razumeva. Počasi pa ugotavljava, da bo za lepšo izkušnjo te delovne prakse, potrebno pridobiti vsaj osnove španskega jezika. Srečanje z našo koordinatorko Lauro (profesorica angleščine), je bil dokončni pokazatelj stopnje znanja angleščine v Španiji.

   Poleg neznanja angleščine, je bila druga težava na katero so do sedaj naletela, je nekoliko zbegan vozni red javnih avtobusov. Pogosti netočni prihodi avtobusov in predrage cene za posamezno vožnjo na le teh, močno praznijo najini bančni kartici.

   

7. Dan

   Pri podjetju grupo FTP, se v večini ukvarjajo z popravljanjem/posodabljanjem različne strojne opreme. Nudijo tudi spletno pomoč za kakršne koli računalniške težave. Po spoznanju direktorja in sodelavcev, je bila najina prva naloga, urediti računalniško delavnico in narediti prostor za dva računalnika. Pospravljanju, je  sledilo nameščanje operacijskih sistemov in popravljanje video rekorderja (zamenjava trdega diska). Relativno majhni delovni prostori podjetja, omogočajo prijetno in sproščeno delovno izkušnjo. Sodelavci delujejo kot velika družina, ki do vrha glave žari z pozitivno energijo. 

   Opaziti je tudi, da točnost ni največja španska vrlina. Tako v učilnici kot v delavnici, je zamujanje nekaj čisto običajnega. Z časom se ne obremenjujejo, kar je nekaj na kar se je težko navaditi, za posameznika ki prihaja iz sveta obsedenosti z časom.
  

6. Dan

   Prvi dan, delovnega tedna, sva preživela na šoli Juan XXIII v Alcorconu. Dnevna vaja je bila, z pomočjo programa VirtualBox, na dveh različnih virtualnih izvajalskih okoljih, namestiti Windows server in pa Linux Ubuntu server.

   Sledilo je igranje z različnimi domenami, ustvarjanje novih uporabniških računov z različnimi administratorskimi funkcijami, testiranje raznih ukazov v linuxovi komandni linij,...

   Pouk v Španiji je izredno dinamičen. Dijaki se med sabo (včasih preglasno) pogovarjajo in si pomagajo. Ne delavnih posameznikov seveda tudi ne manjka, vendar v veliki večini prevladujejo tisti, z veliko željo po novem znanju.

   Zaradi nesreče z vremenom, sva popoldan izkoristila za potreben počitek in dodatno delo na svojih projektih. 

   Naslednji dan, naju je čakala prva izkušnja v podjetju Grupo FTP, ki se ukvarja z popravljenem in nameščanjem varnostih kamer.

5. Dan

   Končno dočakan, sončen in topel dan, sva preživela v samem centru mesta Madrid. Prelepe, ozke ulice, ki se vijejo od trga do trga, vedno znova pričarajo nepopisno doživetje.  Vonjave dobre kuhinje popestrijo neskončno tavanje skozi, turistov polne, mestne steze.

   Kar je za pripomniti k španskem ljudstvu, je njihova prekomerna zgovornost in odprtost. Tujci, navajeni tišine in miru, so že po prvi vožnji z mestnim avtobusom, soočeni z glasnostjo španskega govora. Ob vsakem vstopu v novo delovno okolje, se pa čuti krasna, skoraj da družinska, toplina. Vsakdo je pozdravljen z objemom in občasnim poljubom. Takšen odnos na delovnem mestu, vsekakor pripomore k bolj produktivnem ustvarjanju in pomaga ohraniti pozitivno vez med profesorji in dijaki. Na srečo, je naše stanovanje na zelo umirjenem in tihem predelu mesta. Po dnevnih srečanjih z več kot 1000 ljudmi, še kako prija poslušati le čivkanje ptic in brnenje redkih mimoidočih avtov.

   Spat sva se odpravila dokaj zgodaj, naslednji dan, naju je namreč čakal prvi delovni ponedeljek na tem potovanju. 

4. Dan

   Upanje na lep sočen dan je umrlo z prvim pogledom skozi okno, toda dež ni bil kos najini želji po raziskovanju. Naredila sva načrt za ogled stadiona najuspešnejšega evropskega nogometnega kluba. Santiago Bernabeu hrani številne lovorike kluba Real Madrid. Dolga tura skozi prostore tega ogromnega stadiona, omogoča prvoosebni sprehod skozi zgodovino uspehov kluba. Na voljo so tudi smešne fotomontaže in pa višek vseh viškov; panoramski razgled stadiona. Po ogledu sva se praznih želodcev odpravila v bližnjo restavracijo in kljub višjim cenam pokosila.

   Tudi v Madridu je moč videti posledice španske 16,5% brezposelnosti. Kruti prizori, na kartonu ležečih brezdomcev, se razpenjajo čez skoraj celo mesto.

Nekateri bolj ustvarjalno kot drugi, ponujajo prej prazne kozarce drobiža in se z tem poskušajo prebiti skozi vse-prej kot lahko življenje. Neprijetna soočenja z njimi, odvzamejo kanček čara madridskim ulicam.

   Sedaj že vsakdanji vožnji domov, je sledilo delo na blogu in video produkciji dnevnega vloga.

   

3. Dan

   Podobno kot prejšnji dan, smo se zjutraj odpravili proti šoli v Alcorconu.  Profesor Juan je pripravil vajo, pri kateri so dijaki morali ponovno namestiti operacijski sistem na računalniku, poskrbeti za pravilno povezavo z strežnikom in namestiti uporabno programsko opremo (Microsoft Office, Avast, 7zip, VirtualBox,...). Pri vaji sva sodelovala tudi sama in jo uspešno opravila.

Čutiti je bilo močno razliko španskega šolskega sistema. Šolske ure trajajo celih 120 min, loči pa jih 45 minutni odmor namenjen malici in počitku.

   Ker smo na šoli z vajo končali precej zgodaj, je bilo popoldne zopet veliko časa za raziskovanje Madrida. Slabšem vremenu smo se uprli z obiskom galerije moderne umetnosti Reina Sofia. Dela Pabla Picassa in ostalih izvrstnih španskih umetnikov so bila prava paša za oči. Ob hoji skozi labirint prelepih, a v nekaterih primerih precej temačno pobarvanih umetnin, smo se poučili o umetniški strani španske kulture. Zaradi pasjega vremena smo po končanem ogledu galerije, dan dokončali v nakupovalnih centrih in različnih trgovinah. 

  Zvečer nas je doma čakalo urejanje YouTube kanala in posodabljanje spletnega bloga. 

2. Dan

   Po mirnem prebujanju, smo se na naš drugi dan odpravili proti mestu   Alcorcon.

Skoraj 45 minut dolga vožnja z avtobusom nas je pripeljala do glavne mestne avtobusne postaje.

   Ob kavi in sendviču smo napravili načrt za najbolj idealno doživetje našega drugega dne. Okrepčani smo se odpravili na lokalno šolo in tam spoznali našo koordinatorko Lauro, ki je na našo srečo profesorica angleščine, torej angleščino govori tekoče. Skupaj z sodelavci nam je razkazala šolo in podala nekaj nasvetov, za naš kasnejši obisk centra mesta Madrid. Spoznali smo se z nekaj dijaki in ugotovili, da se po obnašanju prav dosti ne razlikujejo od učencev iz naše šole v Ilirski Bistrici. Računalniške učilnice niso ravno prostorne, vendar dovolj velike za prijetno počutje ob učenju in delanju na projektih.

   Z ogledom šole smo končali okoli 13:00 in sklenili, da čim prej najdemo pot do centra Madrida. Po kratki vožnji z vlakom, smo prispeli do manjše postaje v starem delu mesta. Naš prvi cilj je bil glavni trg, Plaza Mayor. Na poti proti trgu smo opazovali prekrasno arhitekturo in pisane grafite, ki se bolj kot manj pojavljajo po celotnem mestu. Po rahlem nesporazumu z temnopoltimi domačini nas je tlakovana pot pripeljala do glavnega mestnega trga. Kot je za pričakovati pri vsakem velemestu, je bil trg pol turističnih cenovnih zank, zato smo restavracijo z dobro hrano poiskali izven centra mesta. Naša druga in zadnja dnevna postaja je bil Puerta del Sol. Na drugem največjem in turistov polnem trgu ni manjkalo uličnih čarodejev, glasbenikov in ostalih izvrstnih mladih umetnikov. Po dvournem tavanju in raziskovanju smo dan končali z avtobusno vožnjo proti domu.

1. Dan

   Naš vse prej kot običajen dan se je začel z sprejemljivo dolgo vožnjo do beneškega letališča Marco Polo. Po utrjenih prvih vtisih in brez težavnem vkrcanju na letalo, se je začel dvourni let do Madrida, ki se je končal prav tako uspešno.

   Kljub upanju, da se bomo z španskim javnim prevozom dobro spoprijateljili, smo bili prepuščeni v boj z neznanjem angleškega jezika tamkajšnjih delavcev. Ohranili smo zbranost in se uprli posledicam pravega kulturnega šoka. Ob prihodu v sotesko v kateri stanujemo, smo odprtih ust opazovali ogromne hiše z luksuznimi bazeni in vrtovi. Po 10 minutni hoji smo končno prispeli do cilja.

   Spoznali smo lastnico hiše in njenega moža, ki sta nas sicer prijetno sprejela, ampak se je zopet pojavil problem pri znanju angleškega jezika. V krvavo poklapani angleščini so nam uspela razkazati stanovanje in podati osnovne informacije o kuhanju, pranju,...

   Zaradi utrujenosti od poti smo se zgodaj odpravili spat in se polni radovednosti in energije zbudili v drugem dnevu naše španske dogodivščine.